APDEJT.si

Slovenija je kot prva država članica Evropske unije uradno prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Odločitev je bila sprejeta zaradi spoštovanja mednarodnega prava.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je označil pobudo Donalda Trumpa za prepoved razvoja biološkega orožja za 'briljantno'. Pobudo so pozitivno sprejeli tudi v Moskvi.

Donald Trump je obtožil Združene narode 'trojne sabotaže' po okvari tekoče stopnice, izpadu teleprompterja in težavah z zvokom med njegovim govorom na Generalni skupščini ZN. Zahteval je takojšnjo preiskavo incidenta. ZN se na Trumpove trditve še niso odzvali, vendar uradniki pravijo, da do zdaj niso našli nobenih dokazov o sabotaži. Trump je dogodek označil za 'prirejen cirkus'.

Pred veleposlaništvom Japonske v Moskvi so se oblikovale izjemno dolge vrste za pridobitev vizumov. Čakalne dobe za vizo v deželo vzhajajočega sonca dosegajo od pet do sedem ur, povpraševanje po turizmu v Japonsko pa je septembra doseglo rekordne vrednosti, od začetka leta pa se je podvojilo. O dogajanju poroča Telegram kanal SHOT.

Ruski mediji so širili trditve, da NATO načrtuje zasedbo Moldavije, da bi nadzoroval državo in okrepil njeno "rusofobno politiko". Maia Sandu je opozorila, da so suverenost, neodvisnost in evropska prihodnost Moldavije ogrožene. V Moldaviji so aretirali domnevne proruske agente, državo pa naj bi ogrožala ruska dezinformacija.

Donald Trump je med srečanjem z Recepom Tayyipom Erdoğanom pozval Turčijo, naj preneha kupovati rusko nafto in plin, pri čemer je izpostavil humanitarno krizo v Ukrajini. Srečanje je bilo prvo srečanje Erdogana v Beli hiši po letu 2019.

Emmanuel Macron je izjavil, da mora Donald Trump izkoristiti ameriški vpliv, da ustavi vojno v Gazi, če želi prejeti Nobelovo nagrado za mir. Med obiskom v New Yorku je Macrona ustavila Trumpova motorizirana kolona, zaradi česar je francoski predsednik poklical Trumpa.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina s pomočjo EU povrne svoje ozemlje, in kritiziral Kitajsko in Indijo kot glavna sponzorja ruske vojne. Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene še naprej dobavljati orožje. Turški predsednik Erdogan pa je izrazil pesimizem glede hitrega konca vojne v Ukrajini in dejal, da Evropa in ZDA ne morejo večno podpirati Kijeva. Ukrajinske sile so v enem mesecu osvobodile 360 kvadratnih kilometrov ozemlja od ruske vojske.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov pozval k sprožitvi kazenskega postopka proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Razlog za to so napadi ameriških ladij na tri plovila v Karibskem morju, za katere Petro trdi, da so povzročili smrt mladih ljudi.

Donald Trump je v govoru pred Generalno skupščino ZN kritiziral evropsko migracijsko politiko in opozoril Evropejce, da njihove države propadajo. Ponovno je napadel Združene narode in podnebno politiko, pri tem pa je ostro kritiziral tudi Nemčijo.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

V Nepalu je preiskava razkrila nasilje med protikorupcijskimi protesti, v katerih je umrlo 74 ljudi, več kot 2.100 pa je bilo ranjenih. Na Filipinih je župan Manile zagrozil z ostrimi kaznimi protestnikom po nasilnih izgredih, v katerih je bilo aretiranih več kot 200 ljudi. V Avstraliji se bo policist soočil s sodiščem zaradi nasilne aretacije aktivistke, ki je utrpela resne poškodbe očesa. V Peruju so protikorupcijski protestniki trčili s policijo v Limi.

Venezuela je ponovno izrazila svojo "neomajno solidarnost" s Palestino in poudarila, da je treba ustaviti izraelsko okupacijo in "genocid" nad palestinskim ljudstvom. Zunanji minister Yván Gil je poudaril odgovornost Združenih narodov pri zaustavitvi tega, kar opisujejo kot genocid, in ponovno potrdil podporo Venezuele pravici Palestine do samoodločbe. Venezuela pozdravlja tudi naraščajoče število držav, ki priznavajo državo Palestino.

Del ameriške administracije predsednika Donalda Trumpa meni, da so baltske države, kot so Litva, Latvija in Estonija, preveč agresivne v svojem odnosu do Rusije. To mnenje naj bi izrazili predstavniki ameriške administracije, kar je povzročilo napetosti med ZDA in omenjenimi državami. Informacijo je objavil britanski časnik Financial Times.

Rusija je ponovila svoje stališče, da je rešitev izraelsko-palestinskega konflikta mogoča le z modelom dveh držav. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Moskva ostaja zavezana temeljnim resolucijam Varnostnega sveta Združenih narodov in podpira mednarodno stališče o reševanju konflikta na podlagi tega pristopa.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da še ni preučil predloga o oblikovanju zavezništva med Turčijo, Rusijo in Kitajsko. Pobudo je predlagal vodja Stranke nacionalističnega gibanja (MHP) Devlet Bahçeli, ki meni, da bi takšno zavezništvo nevtraliziralo regionalne grožnje. Erdogan je to izjavil med obiskom v ZDA.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na osebne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi našli načine za končanje ukrajinskega konflikta. Medtem je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da Putin in Zelenski gojita medsebojno sovraštvo, kar otežuje dialog med njima.